Sberbank Europe AG Hrvaške in slovenske hčerinske družbe po prodaji ponovno začele poslovati, za avstrijsko matično družbo pa ni potreben noben ukrep za reševanje.

Enotni odbor za reševanje sprejel odločitve glede reševanja slovenskih in hrvaških hčerinskih družb ter odločil, da za matično družbo v Avstriji ni potreben noben ukrep za reševanje.

• Danes je Enotni odbor za reševanje odločil vse delnice hrvaške hčerinske družbe Sberbank d.d. prenesti na Hrvatsko poštansko banko d.d., vse delnice slovenske hčerinske družbe pa na Novo ljubljansko banko d.d.  (NLB d.d.). Banke se bodo ponovno odprle v sredo, 2. marca, kot običajno, brez motenj za vlagatelje ali stranke. Zdaj so del dobro uveljavljenih, trdnih in stabilnih bančnih skupin.
• Enotni odbor za reševanje je tudi odločil, da reševanje za avstrijsko matično družbo Sberbank Europe AG ni potrebno. Postopki v primeru insolventnosti se bodo izvajali v skladu z nacionalnim pravom. Avstrijski sistem zajamčenih vlog ščiti upravičene vloge do 100 000 EUR.

Enotni odbor za reševanje je 27. februarja ugotovil, da Sberbank Europe AG s sedežem v Avstriji in njene hčerinske družbe na Hrvaškem (Sberbank d.d.) in v Sloveniji (Sberbank banka d.d.) propadajo ali bodo verjetno propadle zaradi hitrega slabšanja likvidnostnega položaja, s čimer je potrdil oceno Evropske centralne banke. Odbor je za vse tri banke uporabil začasno ustavitev plačil, izvrševanje in pravico do odpovedi, t. i. moratorij.

V tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje je odločil, da za avstrijsko matično družbo Sberbank Europe AG ni potreben noben ukrep za reševanje, in sprejel sheme za reševanje njenih hčerinskih družb na Hrvaškem (Sberbank d.d.) in v Sloveniji (Sberbank banka d.d.). Evropska komisija je odobrila obe odločitvi o reševanju, vse tri odločitve pa bodo izvajali nacionalni organi za reševanje, tj. avstrijski organ za finančni trg, Hrvaška narodna banka in Banka Slovenije.

Predsednica Enotnega odbora za reševanje Elke König je v Bruslju dejala: „Vse tri danes sprejete odločitve skupno lastnost, in sicer zaščito. Odločitve ščitijo vlagatelje do zneska 100 000 EUR v Avstriji in brez omejitev v Sloveniji in na Hrvaškem. Danes smo ukrepali, da bi zaščitili javni interes in zagotovili finančno stabilnost. Vse to je bilo storjeno brez uporabe javnih sredstev, tako da niso zaščitene le stranke Sberbank, temveč tudi davkoplačevalci. Šlo je za kompleksno čezmejno bančno skupino, sodelovanje med organi na ravni EU in nacionalni ravni je bilo izjemno, kar je v tovrstnih okoliščinah še pomembnejše.“

Enotni odbor za reševanje je ugotovil, da obstaja javni interes za reševanje obeh hčerinskih družb, da se zaščiti finančna stabilnost ter preprečijo motnje v hrvaškem in slovenskem gospodarstvu. V primeru avstrijske matične družbe se je štelo, da banka ne zagotavlja ključnih funkcij gospodarstvu in da njena likvidacija po običajnem insolvenčnem postopku ne bi negativno vplivala na finančno stabilnost ali gospodarstvo v Avstriji.

Ti ukrepi za reševanje so bili mogoči zahvaljujoč okviru EU za reševanje bank, tj. sklopu pravil, ki so bila vzpostavljena po finančni krizi v letih 2008/2009.

• Povzetek sklepa Enotnega odbora za reševanje v zvezi s Sberbank Europe AG
• Povzetek sklepa Enotnega odbora za reševanje v zvezi s Sberbank d.d.
• Povzetek sklepa Enotnega odbora za reševanje v zvezi s Sberbank banko d.d.

• Sporočilo za javnost avstrijskega organa za finančni trg
• Sporočilo za javnost Hrvaške narodne banke
• Sporočilo za javnost Banke Slovenije
• Sporočilo za javnost Češke narodne banke
• Sporočilo za javnost nacionalnega organa za reševanje Madžarske centralne banke
• Sporočilo za javnost Evropske komisije

Več informacij:

• Ocena javnega interesa: pristop Enotnega organa za reševanje
• Ključne funkcije: pristop Enotnega organa za reševanje
• Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU, in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.
• Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010.
• Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge.

Kontaktni podatki nacionalnih organov za reševanje:

• Avstrijski nacionalni organ za reševanje (Organ za finančni trg): Klaus Grubelnik, e-pošta klaus.grubelnik [a] fma.gv.at (klaus[dot]grubelnik[at]fma[dot]gv[dot]at); tel: (+43-1) 249 59 6006
• Hrvaški nacionalni organ za reševanje (Hrvaška narodna banka): e-pošta press [a] hnb.hr (press[at]hnb[dot]hr); tel: (+385) 1 4565 006
• Slovenski nacionalni organ za reševanje, Banka Slovenije: pr [a] bsi.si (pr[at]bsi[dot]si); tel (+386) 1 47 19 400, (+386) 1 47 19 122
• Oddelek za komuniciranje Češke narodne banke: Markéta Fišerová; Petra Vodstrčilová, e- pošta: media [a] cnb.cz (media[at]cnb[dot]cz); tel: (+420) 224 412 013